TEDEN KULTURNE DEDIŠČINE

(28.9.-12.10.2024)

Med 28. 9 in 12. 10 smo v vrtcu sodelovali pri projektu Teden kulturne dediščine. Tako v vrtcu Luče in Solčava smo se v tem tednu v skupinah pogovarjali o starih običajih, plesih, predmetih, igrah. Si ogledali stare obrti, razvrščali slike nekoč in danes. V celem tednu pa smo se po vasi odpravili na Kulturni sprehod, kot smo poimenovali naše glavne dejavnosti.
V Solčavi, smo si ogledali notranjost in zunanjost cerkve Marije Snežne. Gospod nam je predstavil pomembno fresko ter kip Marije snežne z otrokom. Naslednji dan smo se odpravili v Center Rinka, kjer smo si ogledali kratek film o Solčavskem. Okrog dvorane je speljana krožna stalna razstava o življenju in naravi Solčavskega z naslovom Solčavsko – sprehod v naročje Alp. Popelje nas na sprehod v gozd, kjer smo si pobližje ogledali živali, ki živijo v Solčavskih gozdovih. Sprehodili smo se do stare kmečke hiše, kjer je črna kuhinja s starim štedilnikom, stare posode, naprej do lesa in »olcerskih« pripomočkov, ki so jih uporabljali nekoč. Pot nas je pripeljala do ovc in ovčje volne, k potoku, na gorsko trato s cvetlicami do skal in v gore.

Naslednji dan smo se sprehodili do Ateljeja Franc in Liza, kjer nas je gospa Špela pričakala s svojimi filcanimi umetninami. Najprej smo si ogledali izdelke, ki jih lahko izdelamo iz filca. Od nakita, copat, lutk, igrač, vaz, slik… povedali smo od kod pride volna jo potipali, vonjali, gospa pa nam je pokazala kakšne pripomočke razen volne še rabimo za filcanje. Pokazala nam je enostavno tehniko in navadno milo oblekla v volno. Kasneje je starejšim otrokom pripravila že filcano podlogo, kamor so polagali različne barve volne, z drgnjenjem in valjanjem je nastala slika, ki krasi našo garderobo.

S pesmijo Pleničke je prala je otroke pozdravila perica. S seboj je imela »škaf«, »žulerco«, »žajfo«, »bela oblačila«. Povedala je kako in kje so nekoč prale gospodinje oz. perice. Vsak otrok je perilo namilil in žulil, da je bilo čisto belo. Opazovali in opisali smo njeno obleko, ugotovili pa smo, da so nekoč perice bile kar bose. Na koncu smo zapeli in zaplesali pesem Peričice.
V starejši skupini, v vrtcu Luče so prebrali slovensko povest, Žalik žene preko katere so spoznali kako je nastalo ime naše vasi, Luče. Pri ogledu Ivanove hiše v Lučah je gospodar Jaka razkazal stare prostore, »hišo« kjer stoji krušna peč na katri so se včasih greli, tudi danes so otroci pogumno splezali nanjo. V »kamri« so otroci preizkusili staro posteljo, zibelko in stranišče na »štrbunk«, kot so včasih rekli. Pogledali so si veliko sliko na kateri so Žalik žene in obnovili povest o Lučah.

Vse skupine so si ogledale cerkev Svetega Lovrenca v Lučah, kjer jim je gospod župnik povedal nekaj pomembnih podatkov, ter pokazal kip svetega Nikolaja. Sprehodili so se do vaškega perišča, kjer jih je pričakala perica. Preizkusili so njene pripomočke in obesili nekaj perila, ki ga je imela s sabo.

V tem tednu so si ogledali še etno hiške in vlcersko bajto. V hiškah se skriva orodje čevljarja, črna kuhinja ter stara gostilna. Obiskali so strelarnico, to je hiška kjer so na praznik svetega Lovrenca streljali z možnarji, kar se ohranja še danes.

 

Mojca Funtek